Home » 2020 » July

Monthly Archives: July 2020


SLOVENSKI DOM LONDON

Slovenian Catholic Chaplaincy
62 Offley Road
London SW9 0LS



E-pošta
info@skm-london.org.uk


Mobilni telefon (tudi WhatsApp/Viber)
0044 (0)736 5353 900



Nedelja, 26. julija 2020

Božja beseda za 17. nedeljo med letom (leto A), Krištofova nedelja

»Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere.« (Mt 13,45)

1. berilo

Salomon prosi za modrost

Berilo iz 1. knjige kraljev (1 Kr 3,5.7-12)

V Gibeónu se je Salomonu ponoči v sanjah prikazal Gospod. Bog je rekel: »Prôsi, kaj naj ti dam!« Salomon je rekel: »Gospod, moj Bog, ti si zdaj postavil za kralja svojega služabnika namesto mojega očeta Davida. Jaz pa sem še deček; ne vem ne kod ne kam. Tvoj služabnik je sredi tvojega ljudstva, ki si ga izvôlil, številnega ljudstva, ki ga zaradi velikosti ni mogoče izmeriti ne prešteti. Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu mogočnemu ljudstvu?«

Gospodu je bilo všeč, da je Salomon prosil za to. Bog mu je rekel: »Ker si prosil za to in si nisi prosil dolgega življenja, ne bogastva in ne smrti svojih sovražnikov, ampak si prosil zase razumnosti za pravo razsojanje, glej, bom storil po tvoji besedi. Glej, dal ti bom modro in razumno srce, takó da ni bilo tebi enakega pred tabo in ne bo vstal tebi enak za tabo.«

closeup photography of glass on top of wood branch

Prisluhnite posnetku svete maše iz župnije Velenje tukaj

Veliki šmaren

Aktivni dogodek v Slovenskem Domu, 15. avgust ob 14:00 – Utrinki 

V hiši smo predstavili štiri romarske poti iz Slovenije, v vsakem nadstropju eno, in so se tako naši udeleženci povzpeli čez štiri nadstropja.

Na vrtu smo se najprej okrepčali z bananinim šeikom in smo razložili potek romanja. V kuhinji je vsak vzel krožnik in vilivo in potem smo odšli v kapelo. Tam je bilo predstavljeno Brezje in Petra je prebrala kratek opis kraja in cerkve. Vsak si je naložil kruh. V dnevni sobi je bila predstavljena Ptujska Gora, bral je Rok, čakala pa jih je riba. V veliki splanici je Sveto Goro predstavila Jana in vsak si je postregel s salamo. Na najvišjem nadstropju pa so odkrili Kurešček, s čimer jih je seznanil Janez in čakal jih je tudi sir.

Zaradi oblačnega vremena smo se nato vrnili v jedilnico, na mizi so bile razne priloge. Po jedi je vsak dobil kviz z vprašanji iz našega romanja. Kljub temu, da so bila vprašanja malo zahtevna, so  jih s skupnimi močmi odgovorili in si tako zaslužili še sladico.

Potem pa smo že v sedaj ustaljeni navadi izrekli zahvale in prošnje ter se družili v pozni večer.

Da bi tudi spoštovali sedanjim pravilom druženja, je romanje potekalo dva dni, kjer sta šli po poti Suzana in Asja.

 

 

 

 

Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih, na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Slovenski kristjani na ta dan množično romajo.

Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Ta dogma velja v Rimskokatoliški  cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih cerkvah. Tudi v pravoslavnih cerkvah verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno prenešeno v nebesa, in 15. avgusta praznujejo ustrezni praznik.

Najbolj razširjen običaj na ta dan je romanje v enega izmed Marijinih romarskih krajev. 

Že od 10. stoletja se je ponekod ohranil običaj, da verniki v cerkev prinašajo šopke različnih rož in zelišč, ki jih nato duhovnik blagoslovi. S česa so ti šopki sestavljeni, je odvisno od kraja, večinoma pa jih vanje vtakne tudi kakšen žitni klas. Te rastline so potem doma shranili, da bi jih varovali pred ognjem in strelo, lahko pa so jih dali tudi na njive in v hleve, med semensko žito in živinsko krmo.

Poletni piknik

Letos smo v Domu združili poletni piknik in praznovanje rojstnega dneva.

Tisti Slovenci, ki jim ni uspelo na počitnice v domovino, so se radi zbrali na gostiji na vrtu Doma, da so imeli vsaj občutek domačnosti. Sicer se tokrat na žaru ni pekla tipična slovenska hrana, namesto tega smo se gostili z odlično pripravljenimi tuninimi zrezki, namesto kremšnit pa smo tokrat pripravili tiramisu.

Najbolj pomemben del srečanja pa je bil pogovor v domačem jeziku in prijetna družba. Kot smo že uvedli običaj na naših srečanjih, je tokrat prevladala zahvala za zdravje in možnost druženja, med prošnjami pa želja po ohranitvi Doma v Londonu in zdravja za vse ljudi.

Dom lahko služi manjšim skupinam tudi za praznovanja osebnih praznikov, saj je dovolj prostora na vrtu ali v jedilnici, tudi za 12 ljudi za tako priložnost.

Povpraševanje nam pošljite na email: info@skm-london.org.uk

 

 

Nedelja, 19. julija 2020

Božja beseda za nedeljo, 19. julija 2020

16. nedelja med letom (leto A)

»Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila, dokler se ni vse prekvasilo.« (Mt 13,33)

1. berilo

Bog daje čas za pokoro
 
Berilo iz knjige modrosti (Mdr 12,13.16-19)
 
Razen tebe, Gospod, ki ljubiš življenje, ni boga, ki bi skrbel za vse in bi mu ti moral dokazovati, da ne sodiš krivično. Počelo pravičnosti je namreč tvoja moč in to, da vsemu gospoduješ, storí, da vsemu prizanašaš. Svojo moč namreč razkazuje tisti, v katerega nesporno oblast ljudje ne verjamejo. Tak celo tistim, ki se ga bojijo, očita predrznost. Ti pa si gospodar močí, zato sodiš milo in nas vodiš z veliko prizanesljivostjo. Zakaj kadar koli hočeš kaj storiti, ti je mogoče. S takim ravnanjem si svoje ljudstvo poúčil, da mora pravični biti prijatelj ljudi. Svojim otrokom vlivaš veliko upanje, ker daješ po grehu čas za kesanje.
 
person molding dough
 

Prisluhnite posnetku svete maše iz župnije Velenje tukaj

Nedelja, 12. julija 2020

Božja beseda za 15. nedeljo med letom (leto A)

»Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli.« (Mt 13,17)

1. berilo

Božja beseda je učinkovita kakor dež

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 55,10-11)

To govori Gospod: Kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, dokler zemlje ne napoji, oplodi in stori, da zabrsti, da sejalcu da seme in kruha uživalcu, tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal.

 

Prisluhnite posnetku svete maše iz župnije Velenje tukaj

Nedelja, 5. julija 2020

Božja beseda za nedeljo, 5. julija 2020

Ciril in Metod, sozavetnika Evrope, slovesni praznik, nedelja Slovencev po svetu

»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Jn 10,11)

1. berilo

Bog obiskuje svoje ovce kot dobri pastir

Berilo iz knjige preroka Ezekijela (Ezk 34,11-16)

Tako govori Gospod Bog: Glej, jaz sam bom skrbel za svoje ovce in bom gledal nanje. Kakor pastir gleda na svojo čredo, ko je med svojimi razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz pogledal na svoje ovce in jih rešil iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temnega dne.

Pripeljem jih izmed ljudstev in zberem jih iz dežel ter privedem v njihovo deželo. Pasel jih bom po Izraelovih gorah, po dolinah in po vseh naseljih v deželi. Na dobri paši jih bom pasel; na Izraelovih gorskih višinah bodo njihovi pašniki. Tam bodo počivale na ljubkem pašniku; imele bodo obilno pašo na Izraelovih gorah.

Jaz sam bom pasel svoje ovce in jaz jim bom nudil počitek, govori vsemogočni Gospod. Izgubljene poiščem, razkropljene pripeljem nazaj, ranjene obvežem, bolne pokrepčam, zdrave in krepke obvarujem. Pasel jih bom, kakor je prav.

Ciril in Metod, sozavetnika Evrope (5. julij)

Prisluhnite posnetku svete maše iz župnije Velenje tukaj

Rezultati natečaja

Glasovanje, ki je potekalo na straneh Facebooka, se je sedaj tudi končalo in za svoj trud z joto bo Nataša B. dobila še par nogavičk s slovenskim motivom znamke Slocks, ki nam jih radodarno poklanja lastnica Tina Mentol.

 

Naš natečaj za pripravo slovenskih jedi se je sedaj zaključil in poslali ste nam kar nekaj slik.

Vse udeleženke so se zelo potrudile in se vam najlepše zahvaljujemo. V zahvalo smo vam po pošti poslali obljubljenih pet začimb, da boste še naprej lahko z užitkom kuhale.

V galeriji si lahko ogledate slike jedi, na povezavah pa je objavljena zgodba vsake udeleženke:

 

Teresina predstavitev tukaj

Tadejin bezgov sok tukaj

Helenina drož potica tukaj

Suzanina kuhinja tukaj

Natašina jota tukaj

 

Začimbe,ki smo jih pripravili za nagrado, lahko najdemo že v svetem pismu in lahko si preberete, za kaj se še danes uporabljajo:

 

NAJBOLJ PRILJUBLJENA ZELIŠČA IZ SVETEGA PISMA IN ZA KAJ SO JIH TRADICIONALNO UPORABLJALI IN KAKO SE ŠE VEDNO UPORABLJAJO

 

Kot piše v Bibliji v Psalmih 104: 14, nam Bog daje “zelišča za služenje človeku.” Upajmo, da boste po branju tega članka lahko začeli vsakodnevno vključevati nekatera od teh biblijskih zelišč za zdravje in s tem boljše življenje.

  1. GORČICA Luka 17:6 (nova zaveza)

Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.

Danes gorčično seme preučujejoi zaradi njegovih možnih protirakavih lastnosti. Še posebej, ker gorčično seme vsebuje spojino, imenovano alil izotiocianat (AITC), raziskave na živalih pa so pokazale, da gorčično seme v prahu, bogato z AITC, “močno zavira razvoj in napredovanje raka na mehurju.”Ena najbolj znanih Jezusovih prispodob je bila o gorčičnem semenu. To je lahko zato, ker je gorčica tako obilno rasla v Palestini.

 

  1. ČESEN 4 Mojzes 11:5

Spominjamo se rib, ki smo jih zastonj jedli v Egiptu, kumar, lubenic, pora, čebule in česna.

Česen se že več tisoč let uporablja kot hrana in zdravilo v mnogih kulturah, in sicer od takrat, ko so bile zgrajene egiptovske piramide.

Danes se česen uporablja za krepitev imunskega sistema in preprečevanje bolezni srca. Znano je tudi, da ima koristne učinke na hipertenzijo in visok holesterol. Redno jemanje česna lahko pomaga preprečiti nastanek raka v telesu.

 

  1. CIMET 2 M0jzes 30:23

Vzemi si najbolj dragocene dišave: tekoče mire petsto šeklov, dišečega cimeta polovico toliko, to je dvesto petdeset šeklov, dišečega kolmeža dvestopetdeset šeklov.

Cimet, ki je bil nekoč bolj dragocen kot zlato, ima nekaj izjemnih zdravilnih učinkov. Lubje, iz katerega prihaja olje, je bilo tradicionalno zbrano za maziljenje olja in parfumov. Danes se cimet uporablja za znižanje ravni glukoze v krvi. Zaradi svojih protiglivičnih lastnosti se uporablja tudi v naravnem zdravljenju kvasnih okužb. Pomaga lahko tudi pri umirjanju želodca zaradi razbremenitve plina.

 

  1. META (Matej 23:23)

Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. 

Meta se že tisoč let uporablja kot kulinarično zelišče in v zdravilne namene. Danes se poprova meta še vedno uporablja zaradi pomirjujočih učinkov. Pogosto se uporablja za izboljšanje nekaterih zdravstvenih težav, kot so napihnjensot, driska, menstrualni krči, slabost in glavoboli. Nekatere študije kažejo celo na sposobnost poprove mete, da pomaga izboljšati prebavne težave in pri sindromu razdražljivega črevesja.

 

  1. KUMIN (Izaja 28:25)

Mar ni tako: ko ji poravna površje, raztrosi koper, vrže kumino, poseje pšenico, proso in ječmen po lehah, piriko na kraju?

Stari Izraelci so jemali kumina semena, jih sušili in uporabljali za aromatiziranje hrane. Danes so raziskave pokazale, da kumina semena vsebujejo snov, imenovano kumin aldehid, ki je lahko uporabna v boju proti diabetesu. (5) Študija, objavljena leta 2017, dokazuje, da črna kuma vsebuje antikancerogena fitokemikalija, znana kot timokvinon in timokinon, ki se lahko obravnava kot prihodnje zdravilo pri zdravljenju raka.

 

 

Jota

 

Nataša B. je za natečaj pripravila joto. Takole pravi:

Jota je kraska oz. furlanska jed, enolončnica, pogosta tudi v istri & severnem delu hrvaškega primorja. Glavne sestavine so kislo zelje ali repa, krompir, fizol, suho meso & začimbe.
Moja jota je malce prirejena mojemu okusu, običajno brez ali z minimalno mesa – le za polnejši okus. V njej največkrat ne boste našli čebule, včasih kot nadomestek čebule por, vedno pa česen. Kuham jo po klasičnem receptu: posebej zelje/repo & posebej krompir & fizol. Na koncu združim vse sestavine v 1 loncu & pustim nekaj minut rahlo vreti na nizki temperaturi, da se okusi povežejo. Njami 😉

(avtor: Nataša B.)

Suzanina kuhinja

Suzana iz Coventryja rada kuha in je dobra kuharica.

Nakuhala je celo pogostijo:

govejo juho s palačinkami, domač ržen kruh, beluši, restan krompir na domačih ocvirkih, pečenko, puranji pohanček, pa še torto črni gozdiček in borovničev štrudl.

Se bo treba kar k njej na obisk odpraviti za kako dobroto.

 

   

      

   

(avtor: Suzana M.)

 

Lešnikova drož potica

Helena iz vzhodnega Londona se je našega natečaja udeležila s pripravo lešnikove potice.

Potice peče že vrsto let, začela je v Sloveniji, nadaljevala med študijem v ZDA, od leta 2006 v Londonu pa jih pripravlja v Londonu. Ta, ki jo je delila z nami na natečaju pa je še posebej posebna, saj je namesto klasičnega kvasa uporabila droži oziroma divji kvas. 

Recept za drožpotico sem dobila v knjigi Drožomanija avtorice Anite Sumer. Priprava traja več kot en dan, ker je najprej potrebno pripraviti sladki drožni nastavek (traja vsaj 24 ur), potem zamesiti testo, ga pustititi počivati, potem razvaljati in dodati nadev, nakar spet poćiva 8-10 ur (odvisno od sobne temperature). Je pa drožpotica bolj puhasta, mehka in “lažja” od potice pripravljene s kvasom; za slednjo ponavadi uporabljam recept za nočno potico, ki je precej hitrejši (ampak se vedno počiva potica čez noč v hladilniku). 
 

(avtor: Helena Schweiger)