Home » 2021
Yearly Archives: 2021
Marijino vnebovzetje
Nedelja, 15. avgusta ob 16:00 uri v Slovenskem Domu
se nas je nekaj zbralo v kapelici Slovenskega Doma v Londonu, da smo počastili praznik Marijinega vnebovzetja. Predstavili smo tri slovenske romarske poti:
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Turnišču
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Čatežu
in Cerkev Brezmadežne Device Marije v Kokri
Pogostili smo se s kraškim pršutom in domačimi salamami, večer pa je zaključil Tadej s slovenskimi pesmimi ob zvokih kitare.
Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno.
Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.
30 let samostojne Slovenije in Dan državnosti v Slovenskem domu
25. junija je naša država Slovenija proslavilo 30 let svoje samostojnosti, okroglo obletnico, ki jo je vsekakor potrebno proslaviti in obeležiti.
Tako smo se v soboto v Britaniji živeči Slovenci zbrali v našem Domu, da skupaj počastimo ta jubilej in se spominjamo naše domovine. Ob lepem vremenu smo se zbrali na našem vrtu, ki je v zadnjih tednih, ko nas je presenetilo kar nekaj dežja lepo pozelenel in ustvaril prijetno vzdušje. Dogodek smo začeli z lahkimi prigrizki, nekaj jih je bilo tudi domače izdelave, ter spoznavnim kramljanjem. Goste sta sprejemala Živa in njen fant v narodnih nošah, pri tem pa smo poslušali naše zimzelene uspešnice.
Sledil je kratek program, med katerim je vsak povedal, zakaj ima rad Slovenijo, svoje znanje o domovino smo preverili z zabavnim kvizom, zapela se je Zdravljica ter kratka molitev za domovino.
Za konec smo obiskovalce pogostili še z domačim govejim golažem in krompirjevimi njoki, vsak pa je s svojo udeležbo in angažiranostjo prispeval k prijetnemu večeru.
Dan državnosti
1. Uvodno besedilo (Asja)
2. Himna (Goran)
3. Rad imam Slovenijo, ker… obiskovalci (Ziva zacne)
4. Kviz (Marko)
5. Molitev za domovino (Marko)
6. Piknik na vrtu
???̌?? ??????????? ?????
Binkošti v Slovenskem domu
Binkošti so praznik Svetega duha s katerim sklenemo velikonočni čas in potekajo 50. dan po Veliki noči. Na ta dan naj bi se Sveti duh v podobi goloba z ognjem spustil nad apostole in jim dal dar govora v različnih jezikih, tako, da so jih lahko vsi razumeli. Ljudje naj bi namreč od početka govorili vsi isti jezik in skupno delali, vendar jih je bog razkropil po zemlji in zmešal njihove jezike, da skupaj ne bi mogli biti vsemogočni. Na binkoštni dan so se spet zbrali skupaj in apostoli so jih nagovorili v vsem razumljivih jezikih. (more…)
Sveta maša v Slovenskem domu
V Slovenskem domu smo to soboto pripravili sveto mašo. Z nami je bil ponovno padre Francesco iz sosednje italijansko-portugalske župnije. (more…)
Nedelja 2. maja
Božja beseda za 5. velikonočno nedeljo (leto B)
»Brez mene ne morete storiti ničesar.« (Jn 15,5)
1. berilo
Berilo iz apostolskih del (Apd 9,26-31)
Tiste dni je Savel prišel v Jeruzalem, kjer se je skušal pridružiti učencem. Toda vsi so se ga bali in mu niso verjeli, da je učenec. Tedaj se je zanj zavzel Barnaba in ga predstavil apostolom. Povedal jim je, kako je Savel med potjo videl Gospoda, ki mu je govóril, in kako je v Damasku brez strahu nastopal v Jezusovem imenu. Poslej se je z njimi družil v Jeruzalemu in pogumno govóril v Gospodovem imenu. Razpravljal je s helenisti in se z njimi prerekal, ti pa so ga nameravali ubiti. Ko so bratje to zvedeli, so ga odpeljali v Cezarejo, nato pa poslali v Tarz. Cerkev je tedaj po vsej Judeji, Galileji in Samariji živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala v strahu Gospodovem ter rastla v tolažbi Svetega Duha.
Prisluhnite posnetku svete maše iz župnije Velenje tukaj
Učne urice in družinski piknik
Za praznik dela smo se zbrali v Slovenskem domu, da se skupaj poveselimo in obujamo spomine na praznovanja v domovini.
Dan se je začel z učnimi uricami, ki jih je pripravila Valentina, na njih so se otroci učili oblik s pomočjo barvnih papirjev in ponavljali slovenske pesmice.
Po uricah pa smo se z nekaterimi družinami podružili še na našem vrtu in pripravili prvomajski piknik.
Dan odpora proti okupatorju
»Dan odpora proti okupatorju« je nastal v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani, kjer so se 26. aprila zbrali predstavniki Krščanskih socialistov, predstavniki kulturnikov, Komunistične partije ter levo krilo Sokolov.
Dogovorili so se za upor proti okupatorju, saj so bili pogoji za obstoj Slovencev kot naroda pod vprašajem. Knez Pavle je v upanju, da ohrani mir, podpisal sporazum s Hitlerjem, ki pa je v knjigi Meine Kaunf – Moj boj, napovedal kastracijo Slovanov. Ohranil bi jih le delež, ki bi bili potrebni, da bi služili Nemškemu narodu. Tako so se po ozemlju celotne Jugoslavije začeli množični protesti. To je privedlo do bombardiranja Jugoslavije, ki ni bila pripravljena na vojno in je čez 10 dni podpisala vdajo. Hitler je obiskal Maribor, kjer je izrekel: »Naredite mi to deželo spet Nemško.«
Skupina ljudi se je odločila za ohranitev slovenstva, kar pa je pomenilo upor z vojaškimi akcijami in preko kulture. Slovenščina se je ohranjala preko cerkvenih pevskih zborov, tajnih ur materinščine, nastajale so gledališke in lutkovne predstave, številne poezije, kasneje tudi bolnišnice. Nelegalni letaki in občasni radijski valovi so predstavljali edini vir informacij, ki ni bil cenzuriran s strani okupatorja. Boj za marsikoga ni bil politično ideološki ampak je strmel k ohranjanju Slovencev.