Sobota, 10. oktobra ob 14:00

Tadeja je v Domu vodila delavnico peke kruha. Najprej je imela kratko predavanje o zgodovini kruha  in zanimivih dejstvih o kruhu, nato pa se je začela praksa.

Recept za manjše hlebce: 250g moke, 200ml navadnega jogurta, sol, žlička sode bikarbone in dodatki. Vse skupaj se zmeša, oblikuje v hlebec in da v pečico.

Na voljo so bile ržena, ajdova, pirina in navadna moka ter dodatki – semena, orehi, suho sadje, začimbe in sir, tako da je lahko vsak poskusil svojo vrsto kruha. Izidor in Tadeja sta naredila kruh z začimbami, Petra ajdovega z orehi in polnozrnatega s semeni, začimbami in sirom, Živa pa pirinega z orehi in polnozrnatega s sirom.

Tadeja je vse naučila, kako narediti različne vzorce v hlebčke. Bili so pečeni že v pol ure na 180 stopinj Celzija.

Po zahvalah in prošnjah smo ob kuhani kranjski klobasi poskusili različne okuse. Za posladek pa je Tadeja naredila še en hlebček s suhim sadjem.

Preden pa smo se razšli, smo zapeli še par slovenskih narodnih pesmi in si zadali nalogo, da se to ustali za prihodnje dogodke.

Aktivni dogodek v Slovenskem Domu, 15. avgust ob 14:00 – Utrinki 

V hiši smo predstavili štiri romarske poti iz Slovenije, v vsakem nadstropju eno, in so se tako naši udeleženci povzpeli čez štiri nadstropja.

Na vrtu smo se najprej okrepčali z bananinim šeikom in smo razložili potek romanja. V kuhinji je vsak vzel krožnik in vilivo in potem smo odšli v kapelo. Tam je bilo predstavljeno Brezje in Petra je prebrala kratek opis kraja in cerkve. Vsak si je naložil kruh. V dnevni sobi je bila predstavljena Ptujska Gora, bral je Rok, čakala pa jih je riba. V veliki splanici je Sveto Goro predstavila Jana in vsak si je postregel s salamo. Na najvišjem nadstropju pa so odkrili Kurešček, s čimer jih je seznanil Janez in čakal jih je tudi sir.

Zaradi oblačnega vremena smo se nato vrnili v jedilnico, na mizi so bile razne priloge. Po jedi je vsak dobil kviz z vprašanji iz našega romanja. Kljub temu, da so bila vprašanja malo zahtevna, so  jih s skupnimi močmi odgovorili in si tako zaslužili še sladico.

Potem pa smo že v sedaj ustaljeni navadi izrekli zahvale in prošnje ter se družili v pozni večer.

Da bi tudi spoštovali sedanjim pravilom druženja, je romanje potekalo dva dni, kjer sta šli po poti Suzana in Asja.

Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih, na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Slovenski kristjani na ta dan množično romajo.

Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Ta dogma velja v Rimskokatoliški  cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih cerkvah. Tudi v pravoslavnih cerkvah verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno prenešeno v nebesa, in 15. avgusta praznujejo ustrezni praznik.

Najbolj razširjen običaj na ta dan je romanje v enega izmed Marijinih romarskih krajev. 

Že od 10. stoletja se je ponekod ohranil običaj, da verniki v cerkev prinašajo šopke različnih rož in zelišč, ki jih nato duhovnik blagoslovi. S česa so ti šopki sestavljeni, je odvisno od kraja, večinoma pa jih vanje vtakne tudi kakšen žitni klas. Te rastline so potem doma shranili, da bi jih varovali pred ognjem in strelo, lahko pa so jih dali tudi na njive in v hleve, med semensko žito in živinsko krmo.

Letos smo v Domu združili poletni piknik in praznovanje rojstnega dneva.

Tisti Slovenci, ki jim ni uspelo na počitnice v domovino, so se radi zbrali na gostiji na vrtu Doma, da so imeli vsaj občutek domačnosti. Sicer se tokrat na žaru ni pekla tipična slovenska hrana, namesto tega smo se gostili z odlično pripravljenimi tuninimi zrezki, namesto kremšnit pa smo tokrat pripravili tiramisu.

Najbolj pomemben del srečanja pa je bil pogovor v domačem jeziku in prijetna družba. Kot smo že uvedli običaj na naših srečanjih, je tokrat prevladala zahvala za zdravje in možnost druženja, med prošnjami pa želja po ohranitvi Doma v Londonu in zdravja za vse ljudi.

Dom lahko služi manjšim skupinam tudi za praznovanja osebnih praznikov, saj je dovolj prostora na vrtu ali v jedilnici, tudi za 12 ljudi za tako priložnost.

Povpraševanje nam pošljite na email: info@skm-london.org.uk