Home » Novice

SLOVENSKI DOM: Novice


Slovenian Catholic Chaplaincy
62 Offley Road
London SW9 0LS



E-pošta
info@skm-london.org.uk


Mobilni telefon
0044 (0)736 5353 900

Stacionarni telefon
0044 (0)20 7735 6655



Rezultati natečaja

Naš natečaj za pripravo slovenskih jedi se je sedaj zaključil in poslali ste nam kar nekaj slik.

Vse udeleženke so se zelo potrudile in se vam najlepše zahvaljujemo. V zahvalo smo vam po pošti poslali obljubljenih pet začimb, da boste še naprej lahko z užitkom kuhale.

V galeriji si lahko ogledate slike jedi, na povezavah pa je objavljena zgodba vsake udeleženke:

 

Teresina predstavitev tukaj

Tadejin bezgov sok tukaj

Helenina drož potica tukaj

Suzanina kuhinja tukaj

Natašina jota tukaj

 

Začimbe,ki smo jih pripravili za nagrado, lahko najdemo že v svetem pismu in lahko si preberete, za kaj se še danes uporabljajo:

 

NAJBOLJ PRILJUBLJENA ZELIŠČA IZ SVETEGA PISMA IN ZA KAJ SO JIH TRADICIONALNO UPORABLJALI IN KAKO SE ŠE VEDNO UPORABLJAJO

 

Kot piše v Bibliji v Psalmih 104: 14, nam Bog daje “zelišča za služenje človeku.” Upajmo, da boste po branju tega članka lahko začeli vsakodnevno vključevati nekatera od teh biblijskih zelišč za zdravje in s tem boljše življenje.

  1. GORČICA Luka 17:6 (nova zaveza)

Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.

Danes gorčično seme preučujejoi zaradi njegovih možnih protirakavih lastnosti. Še posebej, ker gorčično seme vsebuje spojino, imenovano alil izotiocianat (AITC), raziskave na živalih pa so pokazale, da gorčično seme v prahu, bogato z AITC, “močno zavira razvoj in napredovanje raka na mehurju.”Ena najbolj znanih Jezusovih prispodob je bila o gorčičnem semenu. To je lahko zato, ker je gorčica tako obilno rasla v Palestini.

 

  1. ČESEN 4 Mojzes 11:5

Spominjamo se rib, ki smo jih zastonj jedli v Egiptu, kumar, lubenic, pora, čebule in česna.

Česen se že več tisoč let uporablja kot hrana in zdravilo v mnogih kulturah, in sicer od takrat, ko so bile zgrajene egiptovske piramide.

Danes se česen uporablja za krepitev imunskega sistema in preprečevanje bolezni srca. Znano je tudi, da ima koristne učinke na hipertenzijo in visok holesterol. Redno jemanje česna lahko pomaga preprečiti nastanek raka v telesu.

 

  1. CIMET 2 M0jzes 30:23

Vzemi si najbolj dragocene dišave: tekoče mire petsto šeklov, dišečega cimeta polovico toliko, to je dvesto petdeset šeklov, dišečega kolmeža dvestopetdeset šeklov.

Cimet, ki je bil nekoč bolj dragocen kot zlato, ima nekaj izjemnih zdravilnih učinkov. Lubje, iz katerega prihaja olje, je bilo tradicionalno zbrano za maziljenje olja in parfumov. Danes se cimet uporablja za znižanje ravni glukoze v krvi. Zaradi svojih protiglivičnih lastnosti se uporablja tudi v naravnem zdravljenju kvasnih okužb. Pomaga lahko tudi pri umirjanju želodca zaradi razbremenitve plina.

 

  1. META (Matej 23:23)

Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. 

Meta se že tisoč let uporablja kot kulinarično zelišče in v zdravilne namene. Danes se poprova meta še vedno uporablja zaradi pomirjujočih učinkov. Pogosto se uporablja za izboljšanje nekaterih zdravstvenih težav, kot so napihnjensot, driska, menstrualni krči, slabost in glavoboli. Nekatere študije kažejo celo na sposobnost poprove mete, da pomaga izboljšati prebavne težave in pri sindromu razdražljivega črevesja.

 

  1. KUMIN (Izaja 28:25)

Mar ni tako: ko ji poravna površje, raztrosi koper, vrže kumino, poseje pšenico, proso in ječmen po lehah, piriko na kraju?

Stari Izraelci so jemali kumina semena, jih sušili in uporabljali za aromatiziranje hrane. Danes so raziskave pokazale, da kumina semena vsebujejo snov, imenovano kumin aldehid, ki je lahko uporabna v boju proti diabetesu. (5) Študija, objavljena leta 2017, dokazuje, da črna kuma vsebuje antikancerogena fitokemikalija, znana kot timokvinon in timokinon, ki se lahko obravnava kot prihodnje zdravilo pri zdravljenju raka.

 

 

Kresna noč

Ker si marsikdo želi v Slovenijo a je to trenutno precej zahtevno, smo v Slovenskem začeli pripravljati vrtna srečanja za omejeno število ljudi.

Tako smo 20. junija pripravili kresovanje, kjer smo proslavili najdaljši dan ter prihajajoči Dan državnosti.

Začeli smo s popoldanskim srečanjem dveh držin. Otroka sta bila presrečna, da sta se lahko poigrala izven lastnih štirih sten, starši pa so bili navdušeni nad možnostjo, da se sprostijo in pogovorijo v domačem jeziku.

Glede na prihajajoči poletni solsticij smo na vrtu pripravili kres, ki sta ga tudi otroka pomagala vzdrževati. Na njem smo spekli krompir in koruzo, za posladek pa še marshmallow penice po angleški tradiciji. Sladkali smo se tudi s slovenskim sladoledom, ki ga lahko najdete v Co-op trgovini.

Po jedi smo vsi izrekli zahvale in prošnje. Šest-letnemu Rupertu smo zaploskali, ko je povedal, da je hvaležen, ker se ima po dolgi osamljenosti priložnost igrati z dve in pol letno Zario, ta pa je hvaležna za plišastega zajčka in si želi pravega mucka.

Sledila je lutkovna predstava Praprotno seme, kulise za katero sta pomagala pripraviti tudi Zaria in Rupert. 

Druženje smo zaključili z odgovori na uganke Otona Zupančiča, zvečer pa je sledilo še srečanje odraslih. Ti so se podružili ob narezku in Tadejinim doma narejenim bezgovem soku, prijeten klepet pa je trajal vse do polnoči.

 

Pomladanski piknik

Kot po celem svetu, se tudi v Angliji prilagajamo posledicam izbruha korona virusa. Dolgo časa so bila vsa druženja onemogočena, sedaj pa se vrata počasi odpirajo.
 

Tako smo v Slovenskem domu na vrtu čez vikend priredili piknik za šest oseb, kolikor je trenutno dovoljeno. Marsikateremu našemu Slovencu se je prileglo pogovoriti po naše in končno imeti stik še z nekom. Poleg Tanje, ki sedaj pazi na hišo, so se piknika udeležili še dve Nataši, Goran, Rok in Tadeja in tudi navezali nova poznanstva in prijateljstva.

Na ražnju so se spekli koruza, piščanjčja nabodala, čevapčiči, na mizi pa so lačne sorojake čakali kromprijeva in kumarična solata, ajvar in doma narejeni bezgov sok.

Zaradi prijetne družbe je piknik trajal od dveh pa kar do desetih zvečer, tako smo vsi pogrešali družbo.

Upamo, da bomo lahko nadaljevali vsaj z majhnimi druženji.

Binkošti – vigilija

Nedelja 31. maja 2020

»Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode.« (Jn 7,37-38)

S slovesnim praznikom binkošti, ki ga praznujemo v nedeljo, 31. maja 2020, bomo v Katoliški Cerkvi sklenili velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh.

 

Zgodba o Babilonskem stolpu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili. Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!« Gospod je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci. In Gospod je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« In Gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. Zato se je imenovalo Babél, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje in od tam jih je Gospod razkropil po vsej zemlji.

(1 Mz 11,1-9)

 

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, in napolnil vso hišo.Vsi apostoli so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati, in v tej veliki množici ljudi jih je „vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku“(Apd 2, 6). Ljudje so jim s srcem prisluhnili ker so čutili, da so nagovorjeni v globini svoje osebnosti.


Ta čudež razumevanja jezikov in edinosti ima poseben pomen. Zgodba o babilonskem stolpu kaže, kako je greh najgloblji vzrok nerazumevanja med ljudmi in odtujitve med narodi. V moči Kristusovega odrešenja pa na binkoštni praznik Sveti Duh začenja novo obdobje razumevanja in edinosti.

Sveti Duh je v nas dvojen. Podpira nas in spodbuja k dobremu. S svojimi navdihi in notranjim razsvetljenjem nam pomaga spoznavati, da Božja beseda, ki jo poslušamo, govori prav nam v sedanjem duhovnem stanju, in da je ta beseda odrešujoča za nas prav danes, v sedanjem trenutku življenja.
Samo v moči Svetega Duha moremo spolnjevati največjo krščansko zapoved, zapoved ljubezni.

Prisluhnite bogoslužju iz bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru

Risbice za zdravniške delavce

Londonska reševalna služba (London ambulance service) je pripravila pobudo pošiljanja paketov oskrbe medicinskemu osebju in zdravniškim delavcem, ki se ne počutijo dobro, so na bolovanju ali v izolaciji. Kot del paketa so vključili tudi risbice otrok in jim s tem polepšali dneve.

Samo, 5 let
Samo, 5 let

V Slovenskem domu smo se odločili pridružiti pobudi in pozvali naše sorojake, da svoje malčke vzpodbudijo h kreativnemu preživljanju časa, med katerim lahko tudi sami ustvarijo male umetnije za naše medicinske delavce. Z odzivom smo zelo zadovoljni, saj smo prejeli smo kar nekaj zanimivih umetnin. Ogledate si jih lahko v galeriji spodaj.

Rupert, 6 let

Image 1 of 6

Rupert, 6 let

Risbice so bile uspešno odposlane naprej in upamo, da že razveseljujejo zdravniške delavce. Malim umetnikom Rupertu, Elli, Zarii in Samotu ter njihovim staršem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, vsem pa želimo sproščeno, predvsem pa zdravo preživljanje prihajajočih dni.

Velikonočna ustvarjanja britanskih Slovencev

Velikonočna osmina gre proti koncu, ostane pa naj mir in blagoslov Vstalega Gospoda.

Ker se zaradi koronavirusa tokrat nismo mogli zbrati v Slovenskem domu, smo se odločili in pozvali rojake, da svoje praznično vzdušje in Velikonočna ustvarjanja z nami delijo preko fotografij. Pozivu se je odzvalo kar nekaj britanskih Slovencev, ki so na domiselen način predstavili svoje umetnine. Njihove izdelke si lahko ogledate v galeriji spodaj.

Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za izvirne fotografije, in upamo, da se bomo lahko v Domu videli že ob naslednjem prazniku, za Binkošti 31. maja.

Slovo msgr. Alojza Urana

Na dan pred Jezusovim vstajenjem, 11. aprila 2020,  je Gospod Bog k sebi poklical upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana, poznanega kot ljudski škof, ki je bil blage narave in navdušen pevec ljudskih pesmi. Mati Marija ga je vzela k sebi v zasluženo srečo, mir in svetlobo. Hvaležni bodimo za čas, ko smo ga imeli med sabo, ko nam je s svojim zgledom kazal dobroto, ljubezen in veliko srce in nam naj bo za večni vzgled.

C9edc035fa2e60e1118e8d9aec75b962.jpeg

(more…)

Priprava na veliko noč

Veliki četrtek

Veliki četrtek je bil dan, ko je Jezus Kristus s svojimi učenci zadnjič jedel večerjo,

mi pa bomo barvali velikonočna jajčka. To lahko počnemo skupaj z našimi malčki.                             

Nekaj predlogov za najmlajše:

otroci naj rišejo po jajcih y navadno voščenko ali nalepijo nanje lepilni trak. Potem jajca skuhajte v barvi ali pa pripravite naravne barve: olupke rdeče čebule za rdeče, skuhano koprivo za zelene, borovničev sok za modre, rdeča paprika za oranžne, kurkumo za rumene.

Lahko jih premažete s slanino za sij, okrog zavijete čipkast trak ali pa nanje prilepite ali privežite sveže cvetje.

Načinov je veliko, bodite ustvarjalni. 

Veliki petek

Veliki petek je dan, ko velja strogi post. Tako kot na pepelnično sredo, ko se je post pričel.

Mi pa lahko z otroki pogledamo enega od številnih križevih potov iz Slovenije, kot predlaga revija Ognjišče:

krizevi-poti-na-prostem                                     priloga 03 2017 4

 

in obnovimo zgodbo o Jezusovem trpljenju. 

Velika sobota

Velika sobota je dan kuhanja in pripravljanja jedi, ki se jih bo blagoslovilo. Pri velikonočnem žegnu ne smejo manjkati:

  • šunka ali druga mesnina (Jezusovo telo),
  • hren (žeblji, s katerimi so Jezusa pribili na križ),
  • pirhi (Jezusova kri, zato naj bodo rdeči, simbolizirajo pa tudi ponovno življenje, tako kot zajčki, ki »valijo« pirhe)
  • in potica (ki spominja na Jezusovo krono).

Velika nedelja

Velika nedelja je največji dan, dan ko je Jezus vstal od mrtvih in odšel v nebesa.   

         

Je dan, ko se oblečemo v nova oblačila (ali vsaj obujemo nove nogavice) in se ob dobrem obedu poveselimo tega dne.

V naslednji objavi pa vam bomo razkrili različne tradicionalne igre s pirhi.

Pripravljamo nagradno igro, jutri, 7 aprila, preverite našo spletno stran.

Občasno bomo tudi objavili pravljico na strani pravljice.

 

Želimo vam blagoslovljene praznike.

Čestitke za materinski dan

Slovenska katoliška misija želi vsem mamicam lep dan in veliko veselja s svojimi otroci

Mamica je kakor zarja,
zjutraj se smehlja,
ko še dete v postelji
se s sanjami igra. (more…)

Sveta maša in dan žena 2020

Na mednarodni dan žena je v Slovenskem domu potekala mesečna sveta maša. (more…)