Home » Za družine

SLOVENSKI DOM: Za družine


Slovenian Catholic Chaplaincy
62 Offley Road
London SW9 0LS



E-pošta
info@skm-london.org.uk


Mobilni telefon
0044 (0)736 5353 900

Stacionarni telefon
0044 (0)20 7735 6655



Miklavževanje

Po ljudskem izročilu sv. Miklavž v noči na 6. december, ko goduje, obišče otroke in jih obdari.
Prišel bo tudi v Slovenski Dom 5. decembra ob 14:00, za tiste otroke pa, ki ne bodo mogli priti, jim bo poslal darila po pošti.
Zato pozivamo vse starše, da prijavijo svoje otroke. Prijave za obisk v Domu in za darilo po pošti sprejemamo do 18. oktobra 2020 na email: info@skm-london.org.uk
Potrebujemo vaš namen, ali pridete osebno ali želite prejeti darilo po pošti in starost otrok.
Da bodo otroci dobili darilo, naj starši začnejo pisati dnevnik dobrih dejanj in dejanj za zdravje in varnost svojih otrok (npr. da pogleda na levo in desno, ko gre čez cesto, da nosi čelado, ko se vozi s kolesom, in podobno…) in nam ga po emailu pošljejo do 22. novembra 2020, skupaj z imenom otrok in naslovom v UK.
 
Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji. Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Obdarovanje na njegov god izhaja iz njegove radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med revne, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti.

Učna urica z mamico Valentino

Vsako 1. in 3. soboto v mesecu ob 10:30

Kraj: Slovenski Dom London, 62 Offley Road, SW9 0LS

Prva učna urica – Noeva ladja

Prijazna in sposobna mamica Valentina se je ponudila, da bo vodila učne urice za slovenske družine.

V kapelici Doma smo razširili prostor, da je na prvi uri lahko sodelovalo več družin, otroci so bili stari od enega do šestega leta. Sprva so bili otroci plašni, ko so se srečali z novim prostorom in ljudmi, vendar jih je Valentina hitro pritegnila s povestico o Noevi ladji. Otroci so pomagali vkrcati živali na ladjo in škropiti vedro za potop in to je prebilo led. Po povestici so se učili še šteti in zapelo se je par pesmic. Nekatere družine so večjezične, in skupaj z otroci so se tudi starši učili slovenskega jezika.

Do konca programa so otroci že našli nove prijatelje in po zdravem prigrizku, ki ga je zopet pripravil Werner in ga je pomagala streči Petra, so se otroci igrali še med sabo, medtem ko so se tudi starši imeli priložnost spoznati.

 

Naslednja urica 24. oktobra ob 10:30 (izjemoma)

Prijave obezne na:

email: info@skm-london.org.uk

ali na

tel.: 0736 5353 900 na WhatsApp

 

 

 

 

 

 

Peter Klepec

Sobota 19. septembra ob 14:00

PRIJAVE SEDAJ ZAPRTE

September je mesec, v katerem se je rodil in umrl slovenski pisatelj in pesnik France Bevk.

Za otroke bomo predstavili zgodbico o Petru Klepcu iz Osilnice, katero nam bodo otroci pomagali uprizoriti.

Po povestici bomo imeli še prigrizek in otroci si bodo lahko ogledali našo sedanjo zbirko otroških knjig in igrač.

Prijave srpejemamo:

email: info@skm-london.org.uk

tel.: 0736 5353 900 (tudi WhatsApp)

ali na messenger na naši Facebook strani

Jota

 

Nataša B. je za natečaj pripravila joto. Takole pravi:

Jota je kraska oz. furlanska jed, enolončnica, pogosta tudi v istri & severnem delu hrvaškega primorja. Glavne sestavine so kislo zelje ali repa, krompir, fizol, suho meso & začimbe.
Moja jota je malce prirejena mojemu okusu, običajno brez ali z minimalno mesa – le za polnejši okus. V njej največkrat ne boste našli čebule, včasih kot nadomestek čebule por, vedno pa česen. Kuham jo po klasičnem receptu: posebej zelje/repo & posebej krompir & fizol. Na koncu združim vse sestavine v 1 loncu & pustim nekaj minut rahlo vreti na nizki temperaturi, da se okusi povežejo. Njami 😉

(avtor: Nataša B.)

Suzanina kuhinja

Suzana iz Coventryja rada kuha in je dobra kuharica.

Nakuhala je celo pogostijo:

govejo juho s palačinkami, domač ržen kruh, beluši, restan krompir na domačih ocvirkih, pečenko, puranji pohanček, pa še torto črni gozdiček in borovničev štrudl.

Se bo treba kar k njej na obisk odpraviti za kako dobroto.

 

   

      

   

(avtor: Suzana M.)

 

Lešnikova drož potica

Helena iz vzhodnega Londona se je našega natečaja udeležila s pripravo lešnikove potice.

Potice peče že vrsto let, začela je v Sloveniji, nadaljevala med študijem v ZDA, od leta 2006 v Londonu pa jih pripravlja v Londonu. Ta, ki jo je delila z nami na natečaju pa je še posebej posebna, saj je namesto klasičnega kvasa uporabila droži oziroma divji kvas. 

Recept za drožpotico sem dobila v knjigi Drožomanija avtorice Anite Sumer. Priprava traja več kot en dan, ker je najprej potrebno pripraviti sladki drožni nastavek (traja vsaj 24 ur), potem zamesiti testo, ga pustititi počivati, potem razvaljati in dodati nadev, nakar spet poćiva 8-10 ur (odvisno od sobne temperature). Je pa drožpotica bolj puhasta, mehka in “lažja” od potice pripravljene s kvasom; za slednjo ponavadi uporabljam recept za nočno potico, ki je precej hitrejši (ampak se vedno počiva potica čez noč v hladilniku). 
 

(avtor: Helena Schweiger)

Teresina predstavitev

Naša Teresa, dolgoletna obiskovalka Doma, pa se je na dan državnosti letos potrudila z izredno lepo predstavitvijo slovenskih jedi. Recepta pa nam žal ni zaupala. Jo bomo vprašali, ko jo bomo spet videli v Slovenskem domu.

 

(avtor: Teresa B.)

Bezgov sok

Tadeja iz severnega Londona pa je pripravila bezgov sok, ki ga je velikodušno podarila za naše srečanje za kresno noč, in je bil zelo popularen.

Tole nam je razkrila:

Med ukrepi letošnje pandemije sem imela dovolj časa in sem se veliko sprehajala. Tako sem v lokalnih parkih odkrila kar nekaj rastlin, ki rastejo tam, lešnike, robide, češnje in tudi bezgove grme, ki so bili ravno v cvetu. To mi je dalo idejo, da poskusim narediti domač bezgov sok.

 

(avtor: Tadeja Z.)

Uganke

 

NAROBE-SVET

V KRISTAL UJET.

 

POD NEBOM SIKA, SVIŠČE,

PO ZEMLJI IGLE IŠČE,

NA STREHI IGLO NAJDE,

PO NITI V ZEMLJO ZAJDE.

 

Skozi zaprto okno skočila,

šipe nobene ni razbila.

 

NA ZAPEČEK SEDE,

BREZ VRETENA PREDE,

PREDE VENOMER,

PREJE PA NIKJER.

 

BREZ KLJUČKA JE ZAKLENJENO,

ČEZ GORO JE NAMENJENO;

VSAK LAHKO VE, KOMU IN KAM,

 KAKO IN KAJ, PA EDEN SAM.

 

(avtor: Oton Zupančič)

Praprotno seme

Med zelišča, ki imajo včasih čudno moč, da nam utegnejo v mnogih rečeh pomagati ali škodovati ali prerokovati prihodnjo srečo ali nesrečo, spada tudi praprot. Toda za to ni dobra cela rastlina, temveč le seme.

Praprotno seme pa ima svojo moč prav ob kresu, ko je najdaljši dan in najkrajša noč. Poslušajte, kaj se je nekoč pripetilo. Neki gospodar je imel hlapca. Cel dan sta kosila na travniku in zvečer utrujena prišla domov. Po večerji je gospodar ukazal hlapcu, naj žene na pašo oba vola, ker bodo šli drugi dan po seno na najbolj oddaljen travnik. Hlapec je ubogal, čeprav bi raje šel spat.

Komaj je prignal vola na travnik, že se je ves utrujen usedel na kamen in zadremal. Ko se je prebudil, ni bilo volov nikjer. Hitro je skočil na noge in ju šel iskat. Dolgo, dolgo je hodil in je bil že ves utrujen od premalo spanja in od slabe poti. Preklinjal je in grozil, da bo pretepel vola, ker sta se mu skrila.

Kako se je razveselil, ko ju je zagledal v dolinici, kjer sta mirno ležala in prežvekovala. Potihoma je šel bliže in se pripravljal, da ju bo pretepel. Toda kako se je prestrašil, ko je zaslišal starejšega vola, kako govori mlajšemu: – Blagor tebi, tovariš, ki boš še dolgo živel in služil pri gospodarju dobro klajo. Jaz pa bom moral že prihodnjo jesen umreti in moje meso bodo ljudje pojedli, kot imajo navado.

Žalosten se je stari vol obračal k mlajšemu in solza se mu je utrnila iz očesa. – Prihodnjo pomlad, je nadaljeval, bošš ti z novim tovarišem oral za repo. Ko boste zorali nekaj brazd na njivi, se ti bo prikazala izpod brazde velika in strašna kača. Siknila bo proti gospodarju, ki bo ravno plužil, in ga bo smrtno pičila v nogo. – Ali mu nihče ne bo mogel pomagati? vpraša mlajši vol. – Nihče drug mu ne bi mogel pomagati, kot le hlapec, odgovori starec. Hlapec bi mu pomagal, če bi kači, brž ko se bo dvignila iz brazde, z gorjačo pokazal pravo pot do gospodarja. Toda vstaniva in pojdiva proti domu. Hlapec naju že išče in gorje, če naju dobi.

Ko je prišla jesen, je gospodar zares prodal starega vola. Prihodnjo pomlad pa, ko so orali za repo, se je zgodilo natanko tako, kot je na lanskoletni kresni večer govoril vol. Izpod brazde je prilezla kača ter zasikala proti gospodarju z dolgim razklanim jezikom. Toda hlapec je pazil nanjo in z gorjačo ji je razbil glavo.

Gospodar je videl, kako nepričakovano ga je hlapec rešil, in ga je ves začuden povprašal, od kod je vedel, da bo kača prišla. Hlapec mu je vse po resnici povedal, kako je slišal, ker sta se lansko leto na kresno noč vola pogovarjala. Toda ni vedel, čemu je prav on takrat slišal vola govoriti. Saj niti vedel ni, da se mu je praprotno seme usulo v škornje. Če bi pa to vedel, potem bi ničesar ne slišal, kar se živali pogovarjajo.