Home » Za družine

SLOVENSKI DOM: Za družine


Slovenian Catholic Chaplaincy
62 Offley Road
London SW9 0LS



E-pošta
info@skm-london.org.uk


Mobilni telefon
0044 (0)736 5353 900

Stacionarni telefon
0044 (0)20 7735 6655



Jota

 

Nataša B. je za natečaj pripravila joto. Takole pravi:

Jota je kraska oz. furlanska jed, enolončnica, pogosta tudi v istri & severnem delu hrvaškega primorja. Glavne sestavine so kislo zelje ali repa, krompir, fizol, suho meso & začimbe.
Moja jota je malce prirejena mojemu okusu, običajno brez ali z minimalno mesa – le za polnejši okus. V njej največkrat ne boste našli čebule, včasih kot nadomestek čebule por, vedno pa česen. Kuham jo po klasičnem receptu: posebej zelje/repo & posebej krompir & fizol. Na koncu združim vse sestavine v 1 loncu & pustim nekaj minut rahlo vreti na nizki temperaturi, da se okusi povežejo. Njami 😉

(avtor: Nataša B.)

Suzanina kuhinja

Suzana iz Coventryja rada kuha in je dobra kuharica.

Nakuhala je celo pogostijo:

govejo juho s palačinkami, domač ržen kruh, beluši, restan krompir na domačih ocvirkih, pečenko, puranji pohanček, pa še torto črni gozdiček in borovničev štrudl.

Se bo treba kar k njej na obisk odpraviti za kako dobroto.

 

   

      

   

(avtor: Suzana M.)

 

Lešnikova drož potica

Helena iz vzhodnega Londona se je našega natečaja udeležila s pripravo lešnikove potice.

Potice peče že vrsto let, začela je v Sloveniji, nadaljevala med študijem v ZDA, od leta 2006 v Londonu pa jih pripravlja v Londonu. Ta, ki jo je delila z nami na natečaju pa je še posebej posebna, saj je namesto klasičnega kvasa uporabila droži oziroma divji kvas. 

Recept za drožpotico sem dobila v knjigi Drožomanija avtorice Anite Sumer. Priprava traja več kot en dan, ker je najprej potrebno pripraviti sladki drožni nastavek (traja vsaj 24 ur), potem zamesiti testo, ga pustititi počivati, potem razvaljati in dodati nadev, nakar spet poćiva 8-10 ur (odvisno od sobne temperature). Je pa drožpotica bolj puhasta, mehka in “lažja” od potice pripravljene s kvasom; za slednjo ponavadi uporabljam recept za nočno potico, ki je precej hitrejši (ampak se vedno počiva potica čez noč v hladilniku). 
 

(avtor: Helena Schweiger)

Teresina predstavitev

Naša Teresa, dolgoletna obiskovalka Doma, pa se je na dan državnosti letos potrudila z izredno lepo predstavitvijo slovenskih jedi. Recepta pa nam žal ni zaupala. Jo bomo vprašali, ko jo bomo spet videli v Slovenskem domu.

 

(avtor: Teresa B.)

Bezgov sok

Tadeja iz severnega Londona pa je pripravila bezgov sok, ki ga je velikodušno podarila za naše srečanje za kresno noč, in je bil zelo popularen.

Tole nam je razkrila:

Med ukrepi letošnje pandemije sem imela dovolj časa in sem se veliko sprehajala. Tako sem v lokalnih parkih odkrila kar nekaj rastlin, ki rastejo tam, lešnike, robide, češnje in tudi bezgove grme, ki so bili ravno v cvetu. To mi je dalo idejo, da poskusim narediti domač bezgov sok.

 

(avtor: Tadeja Z.)

Uganke

 

NAROBE-SVET

V KRISTAL UJET.

 

POD NEBOM SIKA, SVIŠČE,

PO ZEMLJI IGLE IŠČE,

NA STREHI IGLO NAJDE,

PO NITI V ZEMLJO ZAJDE.

 

Skozi zaprto okno skočila,

šipe nobene ni razbila.

 

NA ZAPEČEK SEDE,

BREZ VRETENA PREDE,

PREDE VENOMER,

PREJE PA NIKJER.

 

BREZ KLJUČKA JE ZAKLENJENO,

ČEZ GORO JE NAMENJENO;

VSAK LAHKO VE, KOMU IN KAM,

 KAKO IN KAJ, PA EDEN SAM.

 

(avtor: Oton Zupančič)

Praprotno seme

Med zelišča, ki imajo včasih čudno moč, da nam utegnejo v mnogih rečeh pomagati ali škodovati ali prerokovati prihodnjo srečo ali nesrečo, spada tudi praprot. Toda za to ni dobra cela rastlina, temveč le seme.

Praprotno seme pa ima svojo moč prav ob kresu, ko je najdaljši dan in najkrajša noč. Poslušajte, kaj se je nekoč pripetilo. Neki gospodar je imel hlapca. Cel dan sta kosila na travniku in zvečer utrujena prišla domov. Po večerji je gospodar ukazal hlapcu, naj žene na pašo oba vola, ker bodo šli drugi dan po seno na najbolj oddaljen travnik. Hlapec je ubogal, čeprav bi raje šel spat.

Komaj je prignal vola na travnik, že se je ves utrujen usedel na kamen in zadremal. Ko se je prebudil, ni bilo volov nikjer. Hitro je skočil na noge in ju šel iskat. Dolgo, dolgo je hodil in je bil že ves utrujen od premalo spanja in od slabe poti. Preklinjal je in grozil, da bo pretepel vola, ker sta se mu skrila.

Kako se je razveselil, ko ju je zagledal v dolinici, kjer sta mirno ležala in prežvekovala. Potihoma je šel bliže in se pripravljal, da ju bo pretepel. Toda kako se je prestrašil, ko je zaslišal starejšega vola, kako govori mlajšemu: – Blagor tebi, tovariš, ki boš še dolgo živel in služil pri gospodarju dobro klajo. Jaz pa bom moral že prihodnjo jesen umreti in moje meso bodo ljudje pojedli, kot imajo navado.

Žalosten se je stari vol obračal k mlajšemu in solza se mu je utrnila iz očesa. – Prihodnjo pomlad, je nadaljeval, bošš ti z novim tovarišem oral za repo. Ko boste zorali nekaj brazd na njivi, se ti bo prikazala izpod brazde velika in strašna kača. Siknila bo proti gospodarju, ki bo ravno plužil, in ga bo smrtno pičila v nogo. – Ali mu nihče ne bo mogel pomagati? vpraša mlajši vol. – Nihče drug mu ne bi mogel pomagati, kot le hlapec, odgovori starec. Hlapec bi mu pomagal, če bi kači, brž ko se bo dvignila iz brazde, z gorjačo pokazal pravo pot do gospodarja. Toda vstaniva in pojdiva proti domu. Hlapec naju že išče in gorje, če naju dobi.

Ko je prišla jesen, je gospodar zares prodal starega vola. Prihodnjo pomlad pa, ko so orali za repo, se je zgodilo natanko tako, kot je na lanskoletni kresni večer govoril vol. Izpod brazde je prilezla kača ter zasikala proti gospodarju z dolgim razklanim jezikom. Toda hlapec je pazil nanjo in z gorjačo ji je razbil glavo.

Gospodar je videl, kako nepričakovano ga je hlapec rešil, in ga je ves začuden povprašal, od kod je vedel, da bo kača prišla. Hlapec mu je vse po resnici povedal, kako je slišal, ker sta se lansko leto na kresno noč vola pogovarjala. Toda ni vedel, čemu je prav on takrat slišal vola govoriti. Saj niti vedel ni, da se mu je praprotno seme usulo v škornje. Če bi pa to vedel, potem bi ničesar ne slišal, kar se živali pogovarjajo.

 

Binkošti – vigilija

Nedelja 31. maja 2020

»Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode.« (Jn 7,37-38)

S slovesnim praznikom binkošti, ki ga praznujemo v nedeljo, 31. maja 2020, bomo v Katoliški Cerkvi sklenili velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh.

 

Zgodba o Babilonskem stolpu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili. Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!« Gospod je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci. In Gospod je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« In Gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. Zato se je imenovalo Babél, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje in od tam jih je Gospod razkropil po vsej zemlji.

(1 Mz 11,1-9)

 

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, in napolnil vso hišo.Vsi apostoli so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati, in v tej veliki množici ljudi jih je „vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku“(Apd 2, 6). Ljudje so jim s srcem prisluhnili ker so čutili, da so nagovorjeni v globini svoje osebnosti.


Ta čudež razumevanja jezikov in edinosti ima poseben pomen. Zgodba o babilonskem stolpu kaže, kako je greh najgloblji vzrok nerazumevanja med ljudmi in odtujitve med narodi. V moči Kristusovega odrešenja pa na binkoštni praznik Sveti Duh začenja novo obdobje razumevanja in edinosti.

Sveti Duh je v nas dvojen. Podpira nas in spodbuja k dobremu. S svojimi navdihi in notranjim razsvetljenjem nam pomaga spoznavati, da Božja beseda, ki jo poslušamo, govori prav nam v sedanjem duhovnem stanju, in da je ta beseda odrešujoča za nas prav danes, v sedanjem trenutku življenja.
Samo v moči Svetega Duha moremo spolnjevati največjo krščansko zapoved, zapoved ljubezni.

Prisluhnite bogoslužju iz bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru

Risbice za zdravniške delavce

Londonska reševalna služba (London ambulance service) je pripravila pobudo pošiljanja paketov oskrbe medicinskemu osebju in zdravniškim delavcem, ki se ne počutijo dobro, so na bolovanju ali v izolaciji. Kot del paketa so vključili tudi risbice otrok in jim s tem polepšali dneve.

Samo, 5 let
Samo, 5 let

V Slovenskem domu smo se odločili pridružiti pobudi in pozvali naše sorojake, da svoje malčke vzpodbudijo h kreativnemu preživljanju časa, med katerim lahko tudi sami ustvarijo male umetnije za naše medicinske delavce. Z odzivom smo zelo zadovoljni, saj smo prejeli smo kar nekaj zanimivih umetnin. Ogledate si jih lahko v galeriji spodaj.

Rupert, 6 let

Image 1 of 6

Rupert, 6 let

Risbice so bile uspešno odposlane naprej in upamo, da že razveseljujejo zdravniške delavce. Malim umetnikom Rupertu, Elli, Zarii in Samotu ter njihovim staršem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, vsem pa želimo sproščeno, predvsem pa zdravo preživljanje prihajajočih dni.

Igre z velikonočnimi jajci

Velikonočni ponedeljek

 

Velikonočni ponedeljek je dela prost dan, je dan, ko novico o vstalem Jezusu delimo s prijatelji in se z njimi veselimo in je dan, ko pirhi, ki jih v nedeljo nismo pojedli, končno pridejo na svoj račun. Kako se lahko s pirhi igramo, poglejte tule:

Igre z velikonočnimi jajci

Šicanje, sekanje, ticanje pirhov

Običaj je (bil) popularen med starejšo populacijo. Cilj je bil s kovancem zadeti jajce tako, da je kovanec ostal v jajcu. Tisti, ki mu je to uspelo, je pobral še ostale kovance. Danes je ta običaj ponekod prerasel v prava tekmovanja in kulturni dogodek, nič pa ni narobe, če se tudi otroci pomerijo v tem, denar pa zamenjajte s priboljškom ali z jajcem, kiso ga zadeli.

Lov za pirhi

Lov na velikonočne pirhe je prav posebna dogodivščina za otroke. Igro lahko pripravite sami doma, jajca lahko skrijete po stanovanju ali hiši in vrtu, če ga imate.

Sestavljanje besed

Preden jajca skrijete, nanje napišite črke. Ko otroci najdejo jajca, naj poskušajo iz črk na najdenih pirhov sestaviti čim več besed. Zmaga tisti, ki jih sestavi največ.

Trkanje pirhov

Trkanje pirhov je za otroke zanimiva igra. Vsak otrok si zbere nekaj pirhov, s katerimi bo tekmoval. Smisel igre je v dvobojevanju z jajci. Otroka trkneta z jajci in zmaga tisti, katerega jajce je ostalo celo. Poraženec mora zmagovalcu dati svoje razbito jajce.

Pri dvoboju morajo otroci paziti, da jajca trkajo z enakimi deli jajc – ponavadi z zgornjim delom jajc.