Oto Gluk 80 – letnik

Oto je bil rojen leta 1925 pri Sv. Juriju pod Kumom.

Leta 1941 je bil z družino odpeljan v Nemčijo, kjer so morali delati v gozdovih. Kasneje so jih poslali na delo na kmetih.

Ko se je ob koncu vojne vrnil domov, so ga komunisti skoraj ustrelili na domačem pragu, ker so mislili, da je kak skrivač-domobranec. Po posredovanju njihovega poveljnika Slovenca so ga pustili pri življenju. Kmalu je pobegnil čez mejo v Avstrijo, kjer so ga zajeli Angleži in odpeljali v zapor v Gradec. Tam je bil skupaj z drugimi zaprt 6 mesecev.

Čez dobro leto pa se je Oto odločil za odhod v Anglijo, kamor je prispel 23. marca 1948. Poslali so ga na delo v rudnik v Južnem Walesu, kjer je že bilo zaposlenih precej Slovencev, med njimi tudi izredno dobri, sedaj že 15 let pokojni, Peter Selak.

Po 6 letih pa je Oto dobil delo v tovarni blizu Bristola. Tam se je seznanil z zdravnikom in univerzitetnim profesorjem dr. Jožetom Jančarjem in njegovo družino. V tistem kraju se je 2. avgusta 1958 poročil z Angležinjo Silvio, ki je še pred poroko prestopila v katoliško Cerkev. Kupila sta si hišo blizu doma Jančarjevih in ustanovila družino s toplim krščanskim domom. Rodilo se njima je 5 ljubkih otok: 2 hčerki in 3 sinovi. Sedaj so že vsi odrasli in z doma, v katerega se pa radi in redno vračajo na obisk. Starejša hčerka si je ustvarila dom z družino dosti blizu (8km stran) sedanjega doma svojih staršev.

Oto je delal v tovarni 32 let, nakar so vse prodali in podelili. Glukova sta si kupila manjšo hišo na jugu Anglije, kjer sedaj živijo 3 njuni otroci.

Leta 1988, ko so obhajali 150-letnico njegove prejšnje župnije, kjer je živel kar 33 let in bil ves čas »desna roka« tamkajšnjih župnikov mu je bristolski škof ordinarij med slovesno slavnostno sveto mašo podelil papeško odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Deset let kasneje je tudi njegov sin Martin dobil podobno odlikovanje »Bene Merenti«.