Home » Novice » Jubilanti v letu 2008


Slovenian Catholic Chaplaincy
62 Offley Road
London SW9 0LS


E-pošta
info@skm-london.org.uk


Mobilni telefon
0044(0)736 5353 900

Stacionarni telefon
0044(0)20 7735 6655



Jubilanti v letu 2008

i_krajsekIvanka Krajškova iz Derby-a je sredi aprila obhajala svojo 75-letnico.

Ivankina sestra Pepca Brcar iz Castleforda pri Leedsu pa je v mesecu marcu praznovala že svojo 80-letnico. Obe sta prav gotovo med najzvestejšimi članicami slovenske katoliške skupnosti: Ivanka v Srednji in Pepca v Severni Angliji.

Ivanka, ki je bila najmlajša od 5 otrok Cugljeve, ali po domače Črnetove, družine z Vrha pri Šentrupertu, se je rodila 16. aprila 1933. Od petero otrok Črnetove družine sta bila prva dva fanta, Franc in Ludvik. Po vojni so ju komunisti pokončali s tisoči drugimi slovenskimi katoliškimi fanti – po vsej verjetnosti v Teharjih. Poleg malega posestva so imeli Črnetovi še krojaštvo. Oče Ludvik je bil po vsej okolici znan kot dober krojač. Najmlajša hčerka Ivanka je po zgledu svojega očeta postala odlična šivilja.
Leta 1959 je Ivanka odšla od doma za svojim fantom iz šentrupertske fare, Tonetom Krajškom, ki je živel v Angliji. Tone je bil namreč tukaj politični begunec. Od takratnih oblastnih in do skrajnosti objestnih »tovarišev« je prestala številna groba šikaniranja – še posebno, ko je zaprosila za potni list, ki ga seveda ni dobila. Ko pa je po Božji previdnosti le dobila dovoljenje za »kratek« obisk v Avstriji, je to »ugodnost« izkoristila in od tam odšla naprej v Anglijo. Ivanka je odprla pot v Anglijo tudi svoji sestri Pepci. Izkazalo se je, da si je tudi Izidor Brcar iz Castleforda, prav tako politični begunec in Tonetov prijatelj pa še šentrupertski rojak po vrhu, želel spoznati z dekletom iz domačih krajev. Ivanka je o tem obvestila svojo sestro Pepco in po nekaj-letnem dopisovanju z Izidorjem je leta 1962 prišla v Anglijo in se še istega leta poročila z Izidorjem.
Obe Črnetovi sestri sta bili, čeprav danes že obe vdovi, v svojih zakonih zelo srečni, ker sta dobili poštena, nadvse delavna in miroljubna fanta. Kljub temu mi je Ivanka pred kratkim pisala: »Slovenijo pa še vedno pogrešam, čeravno me je Bog tukaj blagoslovil z lepo in dobro družino«. V njenem zakonu sta se ji rodili dve ljubki hčerki: Mary in Rozi, ki sta zelo srečno poročeni. Vsaka ima po par otrok, dečka in deklico. Tako je Ivanka stara mama kar 4 vnukom in vnukinjam.
Tako Ivanka kot Pepca sta zavedni Slovenki in zgledni kristjanki. Ivanka ima na skrbi slovensko sveto mašo v Derby-ju in je pri organizaciji naših srečanj res desna roka župniku. Je tudi odlična cerkvena pevka. Pepca pa redno bere pri slovenskih mašah v Rothwell-u pri Leeds-u. Tako dom Krajškovih v Derby-u kot Brcarjevih v Castlefordu, sta kraja, kamor Slovenci iz okolice radi prihajamo zardi tolike domačnosti, nevsiljive prijaznosti in pristne gostoljubnosti. Že od nekdaj sta bila gostoljubna domova Krajškovih in Brcarjevih tudi priljubljeni točki slovenskih duhovnikov, ki so obiskovali in pastoralno oskrbovali rojake v teh delih Anglije. Po dolgi in dostikrat utrudljivi poti iz Londona je za slovenskega duhovnika tako pri Ivanki kot tudi pri Pepci vedno prva postaja, kjer se župnik v njuni kuhinji (obe sta izvrstni kuharici in odlični gospodinji) telesno okrepča in odpočije za nadaljnjo pot.
Obema jubilantkoma voščimo polno Božjega blagoslova in varstva Božje Matere Marije. Predvsem pa ljubega zdravja in vsega drugega dobrega ter jima kličemo na mnoga leta – Bog Vaju živi!

Pepca Brcarjeva iz Castleforda je v mesecu marcu letos praznovala svojo 80-letnico

pepca _brcarNaša dobra Pepca je prav gotovo med najzvestejšimi članicami slovenske katoliške skupnosti v Severni Angliji, zato je prav, da obnovimo njen kratek življenjepis. Bila je 4. otrok v družini Cugljevih (po domače: pri Černetovih) z Vrha pri Šentrupertu, kjer je bilo 5 otrok. Rodila se je prav na praznik sv. Jožefa (19. marca) 1928. Sv. Jožef je pri krstu postal tudi njen zavetnik in priprošnjik. Njemu lahko neomajno zaupa in se mu priporoča.
Od petero otrok Černetove družine sta bila prva dva fanta, Franc in Ludvik. Zločinska komunistična revolucija je na Dolenjskem prav v šentrupertski fari še posebno krvavo divjala. Černetova fanta sta se pridružila proti-komunističnemu odporu. Po vojni se nista več vrnila domov, bila sta pokončana s tisoči drugimi – po vsej verjetnosti na Teharjah in ne v Rogu. Tretja med Černetovimi otroki je bila Zalka, ki je edina ostala doma in prevzela kmetijo. Poleg malega posestva so imeli Černetovi še krojaštvo. Oče Ludvik je bil po vsej okolici znan kot dober krojač. Najmlajša hčerka Ivanka (poročena Kajšek), ki tudi živi v Angliji, je po zgledu svojega očeta postala odlična šivilja.
Razmere po vojni so bile za družino težke, zato so dekleta začela odhajati po svetu. Kot prva je odšla Pepca (l. 1947) najprej za gospodinjsko pomočnico k ugledni družini v Krško. Od tam pa l. 1953 za gospodinjo (glavno kuharico) v bolnišnico za pljučne bolezni v Sežano na Krasu.
Leta 1959 je odšla po svetu še najmlajša Ivanka, ki pa je šla za svojim fantom iz šentrupertske fare, Tonetom Krajškom, kar v širni svet – v Anglijo. Tone je bil namreč v Angliji politični begunec. Prestala je od takratnih oblastniških »tovarišev« vsemogoča šikaniranja, ko je zaprosila za potni list, ki ga seveda ni dobila. Ko pa je po Božji previdnosti le dobila dovoljenje za »kratek« obisk v Avstriji, je to izkoristila in od tam odšla v Anglijo. Ivanka je odprla pot v Anglijo tudi svoji sestri Pepci. Izkazalo se je, da si je tudi Izidor Brcar iz Castleforda, prav tako politični begunec in Tonetov prijatelj pa še šentrupertski rojak po vrhu, želel spoznati z dekletom iz domačih krajev. Ivanka je o tem obvestila svojo sestro Pepco in po večletnem dopisovanju z Izidorjem je leta 1962 prišla v Anglijo in se še istega leta poročila z Izidorjem.
Obe Černetovi sestri sta bili, čeprav danes že obe vdovi, v svojih zakonih zelo srečni, ker sta dobili poštena, nadvse delavna in miroljubna fanta. Pepci je v zakonu Bog dal tri otroke: dve deklici Marijo in Joži ter fantka Antona. Vsi so že odrasli in poročeni. Marija in ima v zakonu dve deklici, Joži prav tako deklico in pričakuje že drugega otroka. Anton pa se je šele pred kratkim poročil in še nima potomcev. Tako je naša Pepca srečna stara mama trenutno že trem vnukinjam.
Iz srca ji voščimo vse najboljše in ji želimo polno Božjega blagoslova in varstva Božje Matere Marije ter priprošnjo sv. Jožefa, njenega zavetnika. Kličemo ji na mnoga leta – Bog Te živi, draga Pepca!

Gabijela Rehberger – 80 letnica

gab_rehberg80-letnico življenja je pred kratkim obhajala Gabrijela Rehberger iz Bedforda. Gabrijela je že dolgoletna tajnica našega ŽPS v Veliki Britaniji pa velika in zelo požrtvovalna misijonska delavka. Praznovala je svoj 80. rojstni dan že februarja, vendar zaradi svoje velike ponižnosti in skromnosti svojih osebnih praznovanj nikjer ne razglaša. Po smrti svojega soproga Miha, ki je odšel v večnost pred nekaj leti je Gabrijela to svojo veliko življenjsko izgubo zelo občutila in še vedno žaluje za svojim dragim možem. Če je le možno se tudi vzdržuje osebnih praznovanj. Sicer pa so ji v veliko tolažbo in oporo njeni domači: hčerka Francka z družino, sin Miha z družino, njen brat Filip, ki živi v njeni bližini in kar šestero vnukov in vnukinj.
Prav je, da ob tem njenem častitljivem jubileju predstavimo bralcem »Naše luči« to, za našo skupnost v Veliki Britaniji, tako pomembno rojakinjo.
Gabrijela se je rodila 22. februarja 1928, kot šesta v dolgi vrsti svojih bratcev in sestric številne Vidmarjeve družine 13-tih otrok s Kolka v župniji Otlica nad Ajdovščino (tedaj je Kolk spadal pod župnijo Šturje). Kot hči poštene slovenske in globoko verne katoliške družine se ni nikoli vdala medvojni in povojni komunistični propagandi. Po koncu vojne (leta 1947) je odšla k svoji starejši sestri Ivanki v Trst, kjer se je kasneje zaposlila pri angleški vojaški družini (gospodar je bil major) in leta 1952 z njimi odšla v Anglijo, v mesto York.
Ob priliki slovenske maše za misijone (18. oktobra 1952) v Rochdalu nad Manchestrom, kamor je župnik g. Kunstelj povabil vse slovenske rojake iz tiste okolice, sta se srečala s svojim bodočim možem Mihom Rehbergerjem iz Bedforda. Kasneje je Gabrijela iz Yorka odšla v London, da je bila bliže svojemu zaročencu Mihu. Leta 1954 se je v Bedfordu poročila z Mihom in tam sta si mlado-poročenca ustanovila svoj dom. 21. aprila 1955 sta se jima rodila dvojčka: Francka in Mihec. Danes je Francka mati trem krasnim fantom in Miha oče trem hčerkam lepoticam. Kljub pogrešanju svojega dragega Miha, je Gabijela srečna, ko je obdana od svojih 3 vnukov in 3 vnukinj.
Gabrijela je ena od najzvestejših in najbolj delavnih ter dejavnih članic naše katoliške slovenske skupnosti v Bedfordu in Veliki Britaniji. Rada pomaga našemu centru in posebno »Našemu domu« v Londonu in je velika dobrotnica slovenskih misijonov in naših misijonarjev. Prav gotovo je njen zgled zavzetosti za življenje Cerkve in slovenske katoliške skupnosti pripomogel, da se je njen nečak Bogdan Vidmar odločil za duhovniški poklic, nečakinja Mihaela Vidmar, strokovno usposobljena medicinka, pa za redovno življenje v družbi slovenskih šolskih sester.
Zaradi številnih zaslug za našo skupnost v Veliki Britaniji, ne nazadnje tudi zaradi njene velike zavzetosti za prirejanje slovenskih misijonskih dnevov v Bedfordu, je Gabrijelo slovenska katoliška skupnost pred več kot 15 leti izbrala za tajnico župnijskega pastoralnega sveta slovenske katoliške misije v Združenem kraljestvu. To dolžnost je Gabrijela, s pomočjo svojega brata Filipa, predsednika župnijskega sveta te iste misije, lepo in nadvse vestno opravljala skozi vsa ta leta.

Naši dobri Gabrijeli voščimo polno Božjega blagoslova in varstva Božje Matere Marije in ji želimo ljubega zdravja in vsega drugega dobrega ter ji kličemo na mnoga leta – Bog vas živi, draga Gabrijela!