Božja beseda za nedeljo, 12. aprila 2020
Velika noč
»Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu« (Jn 20,3)
1. berilo
Berilo iz apostolskih del (Apd 10,34.37-43)
Tiste dni je Peter spregovóril: »Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo; zakaj Bog je bil z njim. Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jerúzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obúdil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naróčil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. O njem pričujejo vsi preroki. Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«
Prenos svete maše za Veliko noč, 12. april 2020
Škof Andrej Glavan bo ob 09.00 uri v zaprti stolnici daroval velikonočno sveto mašo brez navzočnosti vernikov. Neposredni prenos bo na Facebook profilu KapiteljNM.
Posnetek maše iz župnije Moravče
Nagovor nj. em. kardinala Franca Rodeta ob veliki noči 2020
Dragi prijatelji! Veselje in blagoslov velikonočnih praznikov!
V najgloblji temi trplenja sije vstajenje, čista svoboda, brezmejna oblast Križanega in vstalega Gospoda. S pojavom tega virusa smo pred kolosalnimi spremembami.
Čas se je raztegnil. Ure minevajo bolj počasi. Dnevi so daljši. Kot da se je vse umirilo.
Namesto običajne naglice, končno imamo čas. To je tudi priložnost se umiriti, iti vase, se sprostiti, najti sebe, si odpustiti, se ponižno sprejeti takega, kot si, preseči stare zamere, poravnati odnose z drugimi, najprej v družinskem krogu: oče mogoče ponovno odkrije otroke, otroci odkrijejo očeta, zgladijo se razmerja med možem in ženo, obnovijo se odnosi s sorodniki.
Namesto hrupa strojev – nenavadna tišina, kot je ni bilo že stoletja, pred industrijsko civilizacijo. To je tudi nova priložnost: odkriti lepoto bivanja, čudež življenja, deviški pogled v naravo, prisluhniti petju ptic, zaznati šumenje gozda, tiho lepoto bukev, se zdrzniti ob žuborenju potoka. Dragi prijatelji, vse nam govori. Prisluhniti tej govorici skrivnosti.
Prostor se je zožil. Gibanje je omejeno. Obsojeni smo na svoj kraj, na svoj dom. Francoski mislec Pascal je zapisal: »Vsa človekova nesreča je v tem, da ne more ostati sam v svoji sobi«. Sedaj smo bolj ali manj prisiljeni.
A to je tudi priložnost razširiti notranja obzorja. Ne zavirati poleta misli, ne postavljati meje hrepenenju srca, iti do dna.
Tam bomo – morda – odkrili neko Navzočnost, ki nas presega, Nekoga, ki je bolj notranji nam kot mi sami sebi in ta nam pravi: Rad te imam.