Home » Za družine (Page 3)

Category Archives: Za družine


SLOVENSKI DOM LONDON

Slovenian Catholic Chaplaincy
62 Offley Road
London SW9 0LS



E-pošta
info@skm-london.org.uk


Mobilni telefon (tudi WhatsApp/Viber)
0044 (0)736 5353 900



Praprotno seme

Med zelišča, ki imajo včasih čudno moč, da nam utegnejo v mnogih rečeh pomagati ali škodovati ali prerokovati prihodnjo srečo ali nesrečo, spada tudi praprot. Toda za to ni dobra cela rastlina, temveč le seme.

Praprotno seme pa ima svojo moč prav ob kresu, ko je najdaljši dan in najkrajša noč. Poslušajte, kaj se je nekoč pripetilo. Neki gospodar je imel hlapca. Cel dan sta kosila na travniku in zvečer utrujena prišla domov. Po večerji je gospodar ukazal hlapcu, naj žene na pašo oba vola, ker bodo šli drugi dan po seno na najbolj oddaljen travnik. Hlapec je ubogal, čeprav bi raje šel spat.

Komaj je prignal vola na travnik, že se je ves utrujen usedel na kamen in zadremal. Ko se je prebudil, ni bilo volov nikjer. Hitro je skočil na noge in ju šel iskat. Dolgo, dolgo je hodil in je bil že ves utrujen od premalo spanja in od slabe poti. Preklinjal je in grozil, da bo pretepel vola, ker sta se mu skrila.

Kako se je razveselil, ko ju je zagledal v dolinici, kjer sta mirno ležala in prežvekovala. Potihoma je šel bliže in se pripravljal, da ju bo pretepel. Toda kako se je prestrašil, ko je zaslišal starejšega vola, kako govori mlajšemu: – Blagor tebi, tovariš, ki boš še dolgo živel in služil pri gospodarju dobro klajo. Jaz pa bom moral že prihodnjo jesen umreti in moje meso bodo ljudje pojedli, kot imajo navado.

Žalosten se je stari vol obračal k mlajšemu in solza se mu je utrnila iz očesa. – Prihodnjo pomlad, je nadaljeval, bošš ti z novim tovarišem oral za repo. Ko boste zorali nekaj brazd na njivi, se ti bo prikazala izpod brazde velika in strašna kača. Siknila bo proti gospodarju, ki bo ravno plužil, in ga bo smrtno pičila v nogo. – Ali mu nihče ne bo mogel pomagati? vpraša mlajši vol. – Nihče drug mu ne bi mogel pomagati, kot le hlapec, odgovori starec. Hlapec bi mu pomagal, če bi kači, brž ko se bo dvignila iz brazde, z gorjačo pokazal pravo pot do gospodarja. Toda vstaniva in pojdiva proti domu. Hlapec naju že išče in gorje, če naju dobi.

Ko je prišla jesen, je gospodar zares prodal starega vola. Prihodnjo pomlad pa, ko so orali za repo, se je zgodilo natanko tako, kot je na lanskoletni kresni večer govoril vol. Izpod brazde je prilezla kača ter zasikala proti gospodarju z dolgim razklanim jezikom. Toda hlapec je pazil nanjo in z gorjačo ji je razbil glavo.

Gospodar je videl, kako nepričakovano ga je hlapec rešil, in ga je ves začuden povprašal, od kod je vedel, da bo kača prišla. Hlapec mu je vse po resnici povedal, kako je slišal, ker sta se lansko leto na kresno noč vola pogovarjala. Toda ni vedel, čemu je prav on takrat slišal vola govoriti. Saj niti vedel ni, da se mu je praprotno seme usulo v škornje. Če bi pa to vedel, potem bi ničesar ne slišal, kar se živali pogovarjajo.

 

Binkošti – vigilija

Nedelja 31. maja 2020

»Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode.« (Jn 7,37-38)

S slovesnim praznikom binkošti, ki ga praznujemo v nedeljo, 31. maja 2020, bomo v Katoliški Cerkvi sklenili velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh.

 

Zgodba o Babilonskem stolpu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili. Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!« Gospod je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci. In Gospod je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« In Gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. Zato se je imenovalo Babél, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje in od tam jih je Gospod razkropil po vsej zemlji.

(1 Mz 11,1-9)

 

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, in napolnil vso hišo.Vsi apostoli so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati, in v tej veliki množici ljudi jih je „vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku“(Apd 2, 6). Ljudje so jim s srcem prisluhnili ker so čutili, da so nagovorjeni v globini svoje osebnosti.


Ta čudež razumevanja jezikov in edinosti ima poseben pomen. Zgodba o babilonskem stolpu kaže, kako je greh najgloblji vzrok nerazumevanja med ljudmi in odtujitve med narodi. V moči Kristusovega odrešenja pa na binkoštni praznik Sveti Duh začenja novo obdobje razumevanja in edinosti.

Sveti Duh je v nas dvojen. Podpira nas in spodbuja k dobremu. S svojimi navdihi in notranjim razsvetljenjem nam pomaga spoznavati, da Božja beseda, ki jo poslušamo, govori prav nam v sedanjem duhovnem stanju, in da je ta beseda odrešujoča za nas prav danes, v sedanjem trenutku življenja.
Samo v moči Svetega Duha moremo spolnjevati največjo krščansko zapoved, zapoved ljubezni.

Prisluhnite bogoslužju iz bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru

Risbice za zdravniške delavce

Londonska reševalna služba (London ambulance service) je pripravila pobudo pošiljanja paketov oskrbe medicinskemu osebju in zdravniškim delavcem, ki se ne počutijo dobro, so na bolovanju ali v izolaciji. Kot del paketa so vključili tudi risbice otrok in jim s tem polepšali dneve.

Samo, 5 let
Samo, 5 let

V Slovenskem domu smo se odločili pridružiti pobudi in pozvali naše sorojake, da svoje malčke vzpodbudijo h kreativnemu preživljanju časa, med katerim lahko tudi sami ustvarijo male umetnije za naše medicinske delavce. Z odzivom smo zelo zadovoljni, saj smo prejeli smo kar nekaj zanimivih umetnin. Ogledate si jih lahko v galeriji spodaj.

Rupert, 6 let

Image 1 of 6

Rupert, 6 let

Risbice so bile uspešno odposlane naprej in upamo, da že razveseljujejo zdravniške delavce. Malim umetnikom Rupertu, Elli, Zarii in Samotu ter njihovim staršem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, vsem pa želimo sproščeno, predvsem pa zdravo preživljanje prihajajočih dni.

Igre z velikonočnimi jajci

Velikonočni ponedeljek

 

Velikonočni ponedeljek je dela prost dan, je dan, ko novico o vstalem Jezusu delimo s prijatelji in se z njimi veselimo in je dan, ko pirhi, ki jih v nedeljo nismo pojedli, končno pridejo na svoj račun. Kako se lahko s pirhi igramo, poglejte tule:

Igre z velikonočnimi jajci

Šicanje, sekanje, ticanje pirhov

Običaj je (bil) popularen med starejšo populacijo. Cilj je bil s kovancem zadeti jajce tako, da je kovanec ostal v jajcu. Tisti, ki mu je to uspelo, je pobral še ostale kovance. Danes je ta običaj ponekod prerasel v prava tekmovanja in kulturni dogodek, nič pa ni narobe, če se tudi otroci pomerijo v tem, denar pa zamenjajte s priboljškom ali z jajcem, kiso ga zadeli.

Lov za pirhi

Lov na velikonočne pirhe je prav posebna dogodivščina za otroke. Igro lahko pripravite sami doma, jajca lahko skrijete po stanovanju ali hiši in vrtu, če ga imate.

Sestavljanje besed

Preden jajca skrijete, nanje napišite črke. Ko otroci najdejo jajca, naj poskušajo iz črk na najdenih pirhov sestaviti čim več besed. Zmaga tisti, ki jih sestavi največ.

Trkanje pirhov

Trkanje pirhov je za otroke zanimiva igra. Vsak otrok si zbere nekaj pirhov, s katerimi bo tekmoval. Smisel igre je v dvobojevanju z jajci. Otroka trkneta z jajci in zmaga tisti, katerega jajce je ostalo celo. Poraženec mora zmagovalcu dati svoje razbito jajce.

Pri dvoboju morajo otroci paziti, da jajca trkajo z enakimi deli jajc – ponavadi z zgornjim delom jajc.

 

Zajcki barvajo pirhe

V deželo je prišla razigrana pomlad. Narava se je prebujala. V zraku je bilo čutiti ljubezen, nov začetek, novo življenje, novo upanje. Tudi zlato sonce se je veselilo, ker so minili hladni, mračni dnevi in so bila tla prekrita z mehko zeleno travo. Zato se je že zjutraj prijazno nasmehnilo in s svojimi žarki pobožalo prečudovite pisane cvetlice. Pisane rožice so mu vrnile nasmeh. Razprle so svoje cvetne liste in vabile žuželke. Lahen vetrič pa je pozibaval veje, na katerih so se gugale ptičke in veselo žvrgolele.

Na robu gozda, na pobočju je stala samotna kmetija. Živali, ki so živele na tej hribovski kmetiji, so vstale z nasmehi na licih. Veselile so se današnjega dne. Kajti ta dan je bil čisto poseben dan, dan za barvanje jajc. Vsepovsod je bilo čutiti vznemirjenje. Zajčki so od razposajenosti skakljali sem ter tja; hopla hop, hopla hop. (more…)

Priprava na veliko noč

Veliki četrtek

Veliki četrtek je bil dan, ko je Jezus Kristus s svojimi učenci zadnjič jedel večerjo,

mi pa bomo barvali velikonočna jajčka. To lahko počnemo skupaj z našimi malčki.                             

Nekaj predlogov za najmlajše:

otroci naj rišejo po jajcih y navadno voščenko ali nalepijo nanje lepilni trak. Potem jajca skuhajte v barvi ali pa pripravite naravne barve: olupke rdeče čebule za rdeče, skuhano koprivo za zelene, borovničev sok za modre, rdeča paprika za oranžne, kurkumo za rumene.

Lahko jih premažete s slanino za sij, okrog zavijete čipkast trak ali pa nanje prilepite ali privežite sveže cvetje.

Načinov je veliko, bodite ustvarjalni. 

Veliki petek

Veliki petek je dan, ko velja strogi post. Tako kot na pepelnično sredo, ko se je post pričel.

Mi pa lahko z otroki pogledamo enega od številnih križevih potov iz Slovenije, kot predlaga revija Ognjišče:

krizevi-poti-na-prostem                                     priloga 03 2017 4

 

in obnovimo zgodbo o Jezusovem trpljenju. 

Velika sobota

Velika sobota je dan kuhanja in pripravljanja jedi, ki se jih bo blagoslovilo. Pri velikonočnem žegnu ne smejo manjkati:

  • šunka ali druga mesnina (Jezusovo telo),
  • hren (žeblji, s katerimi so Jezusa pribili na križ),
  • pirhi (Jezusova kri, zato naj bodo rdeči, simbolizirajo pa tudi ponovno življenje, tako kot zajčki, ki »valijo« pirhe)
  • in potica (ki spominja na Jezusovo krono).

Velika nedelja

Velika nedelja je največji dan, dan ko je Jezus vstal od mrtvih in odšel v nebesa.   

         

Je dan, ko se oblečemo v nova oblačila (ali vsaj obujemo nove nogavice) in se ob dobrem obedu poveselimo tega dne.

V naslednji objavi pa vam bomo razkrili različne tradicionalne igre s pirhi.

Pripravljamo nagradno igro, jutri, 7 aprila, preverite našo spletno stran.

Občasno bomo tudi objavili pravljico na strani pravljice.

 

Želimo vam blagoslovljene praznike.

Marinca v jami Vilenici

V davnih dneh je v vasi Lokev na Krasu živela revna, dobra, skrbna žena, Jegričeva mati, s hčerko Marinco. Nekega dne sta šli obe v gozd, nabirat drva. Prišli sta do jame Vilenice, v kateri so živele vile. Danes je ob vhodu v to jamo sama gmajna, v tistih časih pa so tam rasla velika mogočna drevesa.

Ko sta se ravno odpravljali proti domu, sta pod veliko lipo zagledali tri vile. Bile so čudovito lepe. Imele so dolge, zlate lase, ki so jim segali skoro do tal. Ena od vil je ukazujoče rekla Jegričevi materi.
»Mati, danes leto boš pripeljala svojo hčer prav na to mesto. Odpeljale jo bomo s seboj.« (more…)