Nedelja, 15. avgusta ob 16:00 uri v Slovenskem Domu
se nas je nekaj zbralo v kapelici Slovenskega Doma v Londonu, da smo počastili praznik Marijinega vnebovzetja. Predstavili smo tri slovenske romarske poti:
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Turnišču
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Čatežu
in Cerkev Brezmadežne Device Marije v Kokri
Pogostili smo se s kraškim pršutom in domačimi salamami, večer pa je zaključil Tadej s slovenskimi pesmimi ob zvokih kitare.
Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno.
Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.
